Jadranje po južni Dalmaciji (od 25.8.2018 do 1.9.2018, 256 nm)
25.8.2018, Pirovac – Primošten 30nm
Okoli 12. ure smo prišli v Pirovac. Bil je še lep sončen dan, vendar se je s severa že kazalo poslabšanje vremena. Napovedane so bile nevihte, kar nas je zelo skrbelo glede odhoda iz marine še isti dan. Moška sta ugotovila, da imamo ta dan še ugoden veter za jadranje, ter da je potrebno čim prej uiti močnemu napovedanemu deževju.
V marini Pirovac je običajno uradna predaja jadrnic ob 17. uri, vendar so ugodili in jo pripravili uro prej. Predaja jadrnice je bila izvedena zelo strokovno in kooperativno. V najem smo dobili jadrnico Bavaria 46 z imenom »Nebula«, kar pomeni po hrvaško meglica. Enakih jadrnic je bilo v marini še 19.
Prinesli smo naše kuferčke in gajbice polne hrane in odjadrali proti Primoštenu, kjer smo bili že vsakič zasidrani in ga zelo dobro poznamo. Okoli 22. ure smo prispeli. Ta ubogi smo obležali (beri morska bolezen) in zaspali v zibanju barke, ostali pa so si napolnili še lačne želodčke z odličnim golažem ter njoki. Ponoči so nekateri prebedeli nevihto, nekateri otroci so bili ob 5:00 že aktivni v salonu.
Naslednji dan smo v Primoštenu kupili kruh in vžigalnik. Ubogi vžigalnik je zdržal na barki točno dva dni, saj tudi vžigalniki niso več, kar so bili. Posledično je bilo manj kave… 😊 Pojedli smo bureke in štartali do Vinišća.
V bližini je bila parkirana ladja Kanjga. Občudovali smo čudovito večerno modro osvetlitev ladje.
26.8.2018, Primošten – Vinišće 16nm
V Vinišću so otroci uživali najprej v plavanju in skokih, ter spuščanju zmaja, potem pa nam je prijazni lastnik picerije ponudil vožnjo z večjim čolnom kot je naš dingi in nas odpeljal do svoje restavracije. Pica še kar, malo mastna, restavracija totalno polna, imeli smo se prijetno.
Zvečer smo že okoli 22ih popadali po kabinah kot zaspani polhki.
27.8.2018, Vinišče – Lastovo 60nm
Zbudili smo se v sončno jutro. V vrši bilo le nekaj školjk in trav. Pojedli poln teflon jajc na oko in odjadrali ob Šolti mimo Hvara in Korčule (Vele Luke) do Lastova. Ustavili smo se enkrat na Šolti v zalivu Tatinja ter na Korčuli pri otoku Proizd za kopanje. Pot je bila polna zibanja zaradi velikih in dolgih valov, s katerimi smo pluli skupaj z ugodnim maestralom. Na momente je bilo malo strašljivo, vendar je barčica pokazala svojo moč in neustrašnost in nas varno pripeljala do mirnega zaliva Malo Lago na Lastovu. Kljub razburkanemu morju zunaj, smo bili zelo očarani nad prelepim sončnim zahodom. Opazovali smo čudovito oranžno barvo sonca, ki se je potapljalo v morje in zašlo. Za večerjo smo imeli rižoto s stročjim fižolom in svinjskim vratom.
28.8.2018, Lastovo 30nm
Zasidrani smo prespali v zalivu Malo Lago pri mostu na otok Pasadur (dva zalivčka naprej je znana Zaklopatica). Jutro je bilo spet prečudovito, mirno, voda je imela oljnati odsev. Otroci so se zabavali s supom. Trije dnevi jadranja so bili za nami. Bilo je ravno toliko dni dopusta, da smo že lahko pozabili na domačo vsakodnevno delovno dinamiko in začeli zares uživati. V vrši spet nič! Ta dan je bil plan objadrati Lastovo in smo ga. 😊
Najprej smo si ogledali otočje Lastovnjaci. Tam smo plavali v prijetni modri plitvini Saplun med otočki, kjer je bilo polno tudi drugih jadrnic. Ustavili smo se še v zalivu skrivena luka in Jurjeva Luka pri kraju Ubli. Osvežili in se vrnili v zalivček, kjer smo prespali že prejšnjo noč.
29.8.2018, Lastovo – Vis 39nm
Polovica jadranja je bila že za nami, zato smo obrnili smer nazaj in zgodaj zjutraj (5:30) odjadrali v sončnem vzhodu proti otoku Visu. Morje ni bilo ravno oljnato mirno, vendar razburkano pa tudi ne preveč. Pot nas je vodila v zalivček Milna, kjer je Jera preživela vse poletne počitnice z družino. Zalivček je prečudovit, safirna barva, zalivček obdan s prečudovito naravo. Ogromne palme so dale še bolj magičen občutek lepote tega kraja. Ni čudno, da je lepo, saj je ta že 5o let nazaj hodil Tito in vabil vse svoje znamenite ljubice. Popili smo kavico v lahko bi rekli skoraj za Titovo mizo, saj je bila na tistem kraju včasih Titova terasa s kamnito mizo.
Krasen in nepozaben dan, še se bomo vrnili na ta kraj.
Ena Viška resnica: »Covika se darži za ric, a vola za roge«. (Človeka se drži za besedo, vola za roge.)
Odjadrali smo proti mestu Vis in se edinokrat privezali na bojo (300HRK). Ceno smo kompenzirali s tuširenjem in umivanjem v kopalnicah, tankanje vode zjutraj pa nismo izkoristili. V mestu smo občudovali bogato kolekcijo bark in jaht parkiranih v skoraj neskončnost ob pomolu. Zvečer pa nas je presenetila še s čudovitimi barvnimi odsevi vode od safirno modre do čutno rdečih odtenkov.
Popili pijačko in se z dingijem vrnili na svojo »Nebulo«, športna kolekcija 2018. 😊
Najmlajša otroka sta ugotovila, kaj je to vožnja z dingijem na zajca. Osvojila sta veščine rokovanja vožnje s čolnom na motor. Kdo pa še uporablja vesla…
30.8.2018, Vis – Žirje 42nm
Jutro na Visu kot vsi do sedaj, kičasti in prekrasni. Nakupili smo še zaloge hrane (ribe, kruh), nalili gorivo in se odpeljali v naslednji zaliv Rogići. Parkirali smo se na betonskem zastonjskem pomolu, vhodu, ki vodi v globok in visok tunel, kjer so včasih parkirali podmornice. Voda je globoka in čista. Poleg nas se parkirajo tudi družina iz Nove Zelandije. Predlagali so nam, naj so ogledamo bunkerje v bližini. Zanimivo in hkrati strašljivo se je bilo potikati po dolgih temnih rovih z nekaj odprtih izhodov na morje, kjer so se v starih časih vojaki borili in branili s topovi in puškami in tako dali svoja lastna življenja. Te misli so okronale tečne ose s piki na poti proti barki. Tudi mi smo se zelo uspešno borili proti Viškim osam in jih z ukano zvabili v samomorilstvo skozi dve majhni luknji v pol litrski plastenki, v kateri jih je privabil omamni vonj mešanice s cedevito, sladkorjem in kisom ter ostalimi mrtvimi ujetnicami sorodnicam z otoka Lastovo.
Eden najbolj doživetih in impresivnih dogodkov letošnjega jadranja, je bilo srečanje z jato delfinov. Delfinčki so plavali kakšno miljo ob Visu. Niso se pustili preveč motiti. Mi vsi srečni, da smo jih končno srečali, smo jih nekajkrat z barko obkrožili, se jih nagledali, kolikor se je dalo, pa tudi dokumentirali.
Zasidrali in prenočili v zalivu otoka Žirje. Skuhali testenine s kozicami v smetanovi omaki. Našla se je nova zabava otrok pripeto visenje s pasom na vrvi z glavnega jadra. Zabava se je še bolj obnesla, ko smo pluli. Tudi skoki z boom-a v morje niso nič kaj zaostajali.
Večer je bil zaključen z mesno sirnim narezkom ter sveže pečenim kruhom ter venčkom pesmi pokojnega Oliverja Dragojevića.
31.8.2018, Žirije – Žut 23nm
Odjadrali smo z vmesnim postankom v zalivu otoka Žirje do Žuta.
Zadnji dan smo prespali v ožini na SE otoka Žut in še enega manjšega otoka, Žutke babe. Imeli smo kraljevo zadnjo večerjo BRANCIN in BLITVA z Visa. Ob večerji smo lahko prisluhnili v živo predvajani glasbi sosedovega avstrijskega harmonikaša s sosednje barke.
1.9.2018, Žut – Pirovac 16nm, odhod domov
Zgodaj zjutra,j še pred sončnim vzhodom, smo se odpeljali nazaj proti marini Pirovac. Ponovno videli delfinčke, tokrat dva (eni žal spali, člani posadke, ne delfini). Prihod barke v marino je bil točen, ob 8:00. Slovo od »Nebule«, skupinska fotka, vrnitev barke v marino Pirovac.
Kosilo v gostilni Müller, Črnomelj.
Drugo leto bi šli že junija.