To noč smo res vsi spali kot polhki. Morje je bilo tako mirno kot na kakšnem jezeru. Napolnili smo svoje želodčke z 12-imi jajci na oko.
Dvignili sidro in obrnili. Spraševali smo se, kakšna je razdalja do druge barke v mirnih in velikih zalivih…? Gospa Avstrijka ni bila zadovoljna z razdaljo 30 m???? Jasno nam je to pokazala s svojimi rokami, s kriljenjem ter nazadnje še s fotografiranjem. Kaj ni jasen te Avstrijki???
Lovište
Pot nas je vodila po ožini med Pelješcem in Korčulo. Veter nam je bil zelo naklonjen, jadrali smo celo ožino, vendar levante ni bil konstanten.
Naredili smo postanek na otoku Korčula, na Lumbardi. Tam smo se naplavali, naskakali in uživali ob pogledu na turkizno vodo.
Po tehtnem premisleku je odločitev padla, da ne gremo na Mljet. Prvič zato, ker je samo vstop v nacionalni park za našo barko 600 kun. Da bi kaj videli bi bilo 125 za odraslega in 70 kun za otroke. Potem bi nam pa še za privez naneslo še vsaj 500 kun po ta malem. Torej nova odločitev je, da obkrožimo Korčulo. Na poti smo srečali zasidrano jahto, dolgo 85 m in široko 13 m z imenom My Ilona. Posebnost teh bogatunov je bil parkiran helikopter na krovu. Zgledal je res impozantno.
https://www.youtube.com/watch?v=zpQVuqzOKdc&feature=youtu.be
Pogledamo še nekaj robinzonskih zalivov na zahodni strni Korčule.
Vežemo se v kraju Brna, na mrtvo sidro, na pomol. Na pomolu je tudi brezbrižen gospod ribič, ki se dela, da nas ni. Gospod pridno lovi ribe s črvi. Ko mu zmanjka črvov, jih gre iskat pa v črnega mercedesa “E”, novi model. Pred barko straži lokalni maček in čaka na salamo.
Na jadrnici, ki se je sidrala na boji v sredini zaliva, žal potrebujejo zdravniško pomoč. Nekoga je stisnilo, ko je skočil v vodo. Žal nismo izvedeli, kako se je izšlo.
Brna 
Voda v zalivu je kristalno čista. Ježki se nam smehljajo na morskem dnu.
Za večerjo je bila rižota, solatka in t-bon. V bližnjem lokalu so nam postregli z gin tonikom in pipi pijačo. Prijeten veter odganja misli na preživet res peklensko vroč dan.
Comments are closed.