Polovica jadranja je bila že za nami, zato smo obrnili smer nazaj in zgodaj zjutraj (5:30) odjadrali v sončnem vzhodu proti otoku Visu. Morje ni bilo ravno oljnato mirno, vendar razburkano pa tudi ne preveč. Pot nas je vodila v zalivček Milna, kjer je Jera preživela vse poletne počitnice z družino. Zalivček je prečudovit, safirna barva, zalivček obdan s prečudovito naravo. Ogromne palme so dale še bolj magičen občutek lepote tega kraja. Ni čudno, da je lepo, saj je ta že 5o let nazaj hodil Tito in vabil vse svoje znamenite ljubice. Popili smo kavico v lahko bi rekli skoraj za Titovo mizo, saj je bila na tistem kraju včasih Titova terasa s kamnito mizo.
Krasen in nepozaben dan, še se bomo vrnili na ta kraj.
Ena Viška resnica: »Covika se darži za ric, a vola za roge«. (Človeka se drži za besedo, vola za roge.)
Odjadrali smo proti mestu Vis in se edinokrat privezali na bojo (300HRK). Ceno smo kompenzirali s tuširenjem in umivanjem v kopalnicah, tankanje vode zjutraj pa nismo izkoristili. V mestu smo občudovali bogato kolekcijo bark in jaht parkiranih v skoraj neskončnost ob pomolu. Zvečer pa nas je presenetila še s čudovitimi barvnimi odsevi vode od safirno modre do čutno rdečih odtenkov.
Popili pijačko in se z dingijem vrnili na svojo »Nebulo«, športna kolekcija 2018. 😊
Najmlajša otroka sta ugotovila, kaj je to vožnja z dingijem na zajca. Osvojila sta veščine rokovanja vožnje s čolnom na motor. Kdo pa še uporablja vesla…
Comments are closed.